Če je površina sedeža nameščena previsoko, povzroča stisnjena spodnja stran stegna neudobje in zastoj krvnega obtoka. Da bi se oseba temu izognila, se običajno pomakne naprej po sedežu, kar povzroči ukrivljeno držo zaradi manjše opore hrbtu.
Prav tako oseba s previsokim sedežem nima pravega kontakta stopal s tlemi, kar pomeni oslabljeno telesno stabilnost (Parcells, Stommel in Hunnard). Previsok sedež je velikokrat asociiran z bolečino v spodnjem delu hrbta (Murphy et. al., 2007). Če je višina sedeža prenizka, se teža uporabnika razporedi na malo področje tubera ishiadka in razporeditev pritiska po delu stegna na zadnji strani telesa se zmanjša (Parcells, Stommel in Hunnard). Prenizek sedež povzroča bolečino v vratu ter v spodnjem in zgornjem delu hrbta (Murphy et. al., 2007).
Preglobok sedež prekine cirkulacijo krvi nog in stopal, saj sprednji del sedeža pritiska na področje za koleni. Da bi se temu izognila, oseba zdrsne naprej in izgubi pravilno držo in oporo naslonjala. Preplitek sedež povzroča občutek, da bo uporabnik zdrsnil s sedeža zaradi pomanjkanja opore na stegnih (Parcells, Stommel in Hunnard, 1998).

Če šolsko pohištvo ni v skladu z antropometričnimi merami učencev, lahko povzroča preveliko mišično napetost, ki povzroča neudobje, slabo telesno držo ter bolečine v vratnem in hrbtnem delu (Novak idr., 1995). Zaradi neprimernega stola in mize se telo hitreje utrudi, dijak ne sedi pravilno, težje zbrano sledi vzgojno-izobraževalnemu procesu (Castellucci idr., 2010).