Tjaša Islamčević Lešnik je profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike, zaposlena v CIRIUS Kamnik. Ima zaključeno podiplomsko funkcionalno usposabljanje s področja avtizma. Na temo čuječnosti izvaja predavanja, vodi delavnice in se udeležuje strokovnih srečanj. V okviru svoje zaposlitve se posveča razvojni diagnostiki in pripravi individualiziranih programov. V svoje delo vnaša elemente MNRI metode (v obsegu opravljenih seminarjev) in programa Bal A Vis X. Prilagoditve otrok s posebnimi potrebami zagotavlja ob uporabi Smart Notebook programske opreme.  

 

1. Uvod

Izpeljava programov vzgoje in izobraževanja v Sloveniji je bila v zadnjem času pahnjena v poučevanje na daljavo. V ta kontekst so bile vključene tudi skupine učencev s posebnimi potrebami, ki obiskujejo osnovnošolske in srednješolske programe. Pri tem pa se niso spremenile njihove razvojne značilnosti, zaradi katerih potrebujejo drugačne, individualne pristope, prilagoditve podajanja nalog, motiviranja za delo ipd. Pedagoško okolje je preplavil izziv  iskanja najboljših možnosti za dosego njihovih učnih in razvojnih ciljev. Nove okoliščine so prinesle raziskovanje razsežnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) za zagotovitev vzgojno-izobraževalnega procesa podobenega neposrednemu delu v razredu.

If  children can't learn the way we teach, maybe we should teach the way they learn.

 

2. Osrednji del besedila

2. 1 Premišljena uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije
Avtorice Sambolić Beganović, Vičič Krabonja in Šavli (2011) menijo, da je učenje učinkovito, če je uporaba IKT dobro premišljena. Pravijo, da interaktivnost pomeni vlaganje na obeh straneh, pravično menjavo, sodelovanje, kjer obe strani nekaj pridobita. Učenec na primer znanje veščin in vsebin z aktivno udeležbo v procesu učenja in učitelj neposredno povratno informacijo o njegovem napredku, uspešnosti pri usvajanju življenjsko koristnih spretnosti ter akademskega znanja (Sambolić Beganović, Vičič Krabonja in Šavli, 2011).
S smiselno uporabo IKT se ustvari bogato interaktivno okolje s skoraj neomejenimi možnostmi za poučevanje ter učenje. V Unescovi študiji o IKT-ju v šolstvu iz leta 2005, ki jo predstavljata Brečko in Vehovar (2008) so navedene naslednje prednosti in priložnosti IKT: olajšanje učenja za otroke z različnimi sposobnostmi, vključevanje več čutil v kontekstu multimedije, omogočanje širšega mednarodnega konteksta za spopadanje s težavami, zmožnost prilagajanja posebnim lokalnim potrebam, prihranitev časa, povečava produktivnosti pri dejavnosti, pozitiven vpliv na učenje itd. (Brečko in Vehovar, 2008).
Sodobna tehnologija se ne bi smela uporabljati zgolj za posredovanje in prikaz vsebin (Sambolić Beganović, Vičič Krabonja in Šavli, 2011). Da bi se izkoristili vsi njeni potenciali, jo proizvajalci poenostavljajo in spletnim okoljem dodajajo različne pripravljene igre.
 
2. 2 Kaj je aktivno učenje?
Kakovostno izobraževanje na daljavo je odvisno tudi od vsebin, ki jih otrokom posredujemo prek IKT. Splošno znano je, da lahko proces učenja izpeljemo tako, da učenca postavlja v pasivno ali aktivno vlogo. Za slednje je značilno, da ga angažira, spodbuja k sodelovanju, raziskovanju in podobno. S tem krepi njegovo osredotočenost pri delu, poglablja razumevanje vsebin in njihovo ohranjanje (What is Active Learning? And Why it Matters, 2019).
Aktivno učenje je nasprotje pasivnemu, kjer je učitelj (pedagog) postavljen v vlogo predavatelja oz. prenašalca znanja, učenec pa v vlogo pasivnega poslušalca, ki absorbira znanje zgolj po slušni poti. Na splošno je opredeljeno kot katerakoli metoda poučevanja, ki učenca vključi v učni proces. Skratka, od njega zahteva zavedanje učne vsebine in dejavnosti, ki jo pri tem opravlja (Prince, 2004). Nekateri pristopi aktivnega učenja so urejanje lastnih zapiskov, razvrščanje pridobljenih podatkov, povezovanje vsebin z lastnimi izkušnjami, medsebojno sodelovanje, samostojno delo, vstopanje v vlogo ustvarjalca ali presojevalca vsebine naloge itd. Zagotoviti jih je mogoče ob uporabi programa Smart Notebook, kot je predstavljeno v nadaljevanju.

2. 3 Interaktivna igra kot oblika aktivnega učenja
Aktivno učenje otrok in mladostnikov na daljavo nudijo tudi interaktivne igre. Z njimi se vez med učitelji in učenci stopnjuje. Hkrati se učenci pri igranju nezavedno veliko naučijo. Računalniške izobraževalne igre so v splošnem namenjene pridobivanju novega znanja. Osrednjega pomena je uporaba intelektualnih spretnosti in ne le odkrivanje strategij igre in z njimi povezanih spretnosti. Vanje sta vključena računalniška grafika in zvok zaradi večjega učnega učinka in ne zaradi večje zabavne vrednosti (Gerlič, 2000). Običajno jih sestavijo učitelji in jih podredijo določenim ciljem (Tomić, 2002).
Pri igrah za miselni razvoj učenci na specifični način spoznavajo učno snov, saj imajo strukturo, vsebino in pravila, ki spodbujajo različne intelektualne operacije. Delimo jih na: razvrščanke, urejanke, prirejanke in posnemanke. Pri prvih učenci razvrščajo množico predmetov, dogodkov ali simbolov v dve ali več podmnožic na osnovi opredeljene ekvivalenčne relacije. Igre urejanja temeljijo na relaciji urejenosti predmetov glede na lastnosti, ki so lahko npr. dimenzije in prostornine predmetov, masa, barva, prevodnost itd. Igre prirejanja se ukvarjajo s splošnimi relacijami. Za igre posnemanja je značilna globalna uporaba principa prirejanja. Znanje, pridobljeno z njihovo pomočjo, je produktivno in v nasprotju s pasivnim poznavanjem dejstev in pravil (Gerlič, 2000).
 

Igra je otrokovo doživljanje sveta in tudi v šoli se mora najti prostor zanjo.

 
2. 4 Program Smart Notebook – sredstvo za kakovostno poučevanje
Učitelji, specialni in rehabilitacijski pedagogi ali drugi strokovni delavci, ki smo vključeni v vzgojo in izobraževanje otrok, lahko popestrimo proces učenja z uporabo programske opreme Smart Notebook. Na daljavo je možno izvajati neposreden pouk v manjših skupinah ali individualno z deljenjem zaslona. Če ne gre za neposreden pouk, lahko naloge pošljemo po elektronski pošti (pri čemer mora učenec imeti program naložen na svojem računalniku) in o ustreznosti rešitev damo naknadno povratno informacijo. V večjih skupinah pa je pouk ob uporabi Smart Notebooka izvedljiv tudi ob uporabi pametne table v razredu.
Program obsega elemente igre in možnosti številnih prilagoditev učnega gradiva za otroke s posebnimi potrebami. Te so del programske sheme Smart Learning Suite, ki je namenjena izobraževalnim institucijam. Odrasli lahko kreira zanimiva gradiva z zbirko Smart lab – to so že vnaprej pripravljene dejavnosti ali gradniki, ki omogočajo hitro izdelavo vsebin. V sklopu programa deluje tudi sistem, imenovan Smart Response 2, ki učiteljem omogoča hitro in preprosto ocenjevanje znanja, zasnovano za uporabo na mobilnih napravah, hkrati pa omogoča tudi analizo vprašanj oz. odgovorov učencev. Poleg programske opreme Smart Notebook programska shema zajema tudi delovni prostor v oblaku Smart amp, namenjen sodelovanju učencev (Adanič, 2018).
Učenje na daljavo prek IKT od učencev terja določene intelektualne in motorične sposobnosti. Pri otrocih s posebnimi potrebami je to še poseben izziv. Prednost programa Smart Notebook je, da so njegova osnovna orodja preprosta za uporabo in se jih lahko ob aplikacijah, ki nudijo skupno rabo zaslona (npr. Zoom, Microsoft Teams ipd.), hitro naučimo. Seveda pa učenci s posebnimi potrebami, zlasti gibalno ovirani, pri tem uporabljajo ustrezno opremo. Delo jim olajša raba prilagojene miške s sledilno žogico, imenovana KidsTrac (slika 1), joystick, ki nudi premikanje po zaslonu z uravnavanjem konzole (slika 3), prilagojena tipkovnica z večjim zapisom črk in barvno oporo (slika 4), prilagojena miza z izrezom za lažji dostop do računalnika z vozičkom (slika 2), druga stikala, zasloni, občutljivi na dotik in podobno (slike so last Strokovnega centra pri CIRIUS Kamnik).

slika 1: KidsTrac	slika 2: Prilagojena miza
slika 3: Joystick	slika 4: Prilagojena tipkovnica

Orodno vrstico programa je možno poljubno urediti in jo oblikovno približati programom, kot sta Microsoftov Word in Power Point, ki ju večina dobro pozna. Ob izbiri orodij (za zapis, vstavljanje oblik in drugih simbolov) se pojavijo podokna za dodatne možnosti (barve polnil, obrisov, debelin itd.). Nato je na voljo poljubno število enakih potez in preprost prehod v novo operacijo. Usvojitev osnovnih elementov otroka hitro postavi v vlogo sooblikovalca izzivov ali celo samostojnega oblikovalca in urejevalca nalog. Slednje ima dragoceno komponento pri izgradnji njegove samopodobe.
 

Tell me and I forget, teach me and I may remember, involve me and I learn.

 
Tukaj so še drugi elementi, ki spodbujajo pozitivno vrednotenje samega sebe. Na primer pero za besedilo in pero za prepoznavanje oblik (sliki 5 in 6). Zapis otrok z gibalno oviranostjo in morebitnimi drugimi pridruženimi primanjkljaji, z motnjo pozornosti in koncentracije, disgrafijo, disleksijo ipd. je lahko estetsko nedovršen, slabše berljiv in podobno. Z navedenimi pisali se pisava ali oblika lika, ustvarjena z roko (ob uporabi zaslona, občutljivega na dotik), pretvori v tiskano verzijo, kot je prikazano na sliki 5 in 6. Da mu estetsko noto.

slika 5: Risanje s peresom za prepoznavanje oblik		slika 6: Samodejna pretvorba oblike

 
Med drugim program omogoča pripravo vaj, vezanih na teoretične vsebine, ob urjenju orientacije na podlagi (slika 7), načrtovanju lastnega dela in podobno. V njem namreč vsak zapis, oblika, slika, ki jo ustvarimo ali vstavimo, predstavlja enoto zase. Kar pomeni, da jo lahko prosto premikamo po zaslonu (slika 8). Gibalno oviranega otroka tako ob uporabi primerne strojne opreme postavimo v vlogo aktivnega udeleženca s priložnostjo, da razvije življenjsko pomembne veščine.

slika 7: Podpora orientaciji na podlagi		slika 8: Premik elementa

          
 
V oviru zapisanega so šolarjem nudene številne prilagoditve. S preprostimi dodatki, kot so barve, oblike, puščice, slike, zastor zaslona s postopnim odkrivanjem in drugi elementi, se lahko zanje izpostavi pomembne podatke. Omogočeno je njihovo individualno urejanje v skladu s potrebami učenca, npr. razvrščanje, umeščanje podatkov v jasno določena barvna polja. Na razpolago je več kot 7.000 slik, ki se vsebinsko ujemamo s številnimi temami učnih načrtov osnovne šole. Tako kot besede, števila in znake je mogoče slike zvočno opremiti (poimenovati). Kar koristi otrokom, katerih dominantna učna pot je slušna.
Na voljo je tudi ustvarjanje tabel, ki imajo koristne lastnosti. Slike, ki jih vnašamo v njihove celice, se sproti prilagajajo njihovim okvirjem, kar za otroke s posebnimi potrebami pomeni prihranitev časa pri izvedbi naloge in posledično varčevanje njihove energije ter pozornosti. Hkrati je vsa polja tabele posamično ali skupinsko mogoče zasenčiti (slika 9), pod sence vstaviti zapise, jih odkrivati in zakrivati s klikom (slika 10). Tako na videz suhoparne dejavnosti urejanja podatkov v tabele dobijo motivacijsko vrednost, saj spominjajo na igro. Otrokom z gibalno oviranostjo pa prikrajšajo število motoričnih gibov, ki jih morajo pri enakih nalogah narediti s pisalom na listu papirja.

slika 9: Senčenje celic s podatki		slika 10: Odkrivanje celic s klikom

 
Za kreiranje učenja skozi igro so na razpolago različni interaktivni elementi (kocka, barvno kolo itd.), ki se ob kliku na zaslonu zavrtijo in kotalijo (slika 11) ter modeli pripravljenih dejavnosti, v katere dodamo želene vsebine (slika 12). Vključitev otroka z gibalno oviranostjo v namizne igre, ki obsegajo drobno motorične gibe, kot sta metanje kocke, premikanje figuric itd., je lahko za učitelja zahtevna. Z uporabo interaktivnih orodij je to možno poenostaviti. Ustvari se polje za enakovredno udeležbo otrok s posebnimi potrebami v igro z vrstniki in razvoj socialnih veščin.                                                                                                  

slika 11: Interaktivni element		slika 12: Dejavnost Monster quiz

                                     

Every student can learn, just not on the same day, or the same way.

 
Vsakršno gradivo na spletu ali v obliki datoteke ali slike na računalniku je mogoče zajeti s fotoaparatom programa in jo prenesti na list. Tukaj pa njeno vsebino poljubno povečati, izločiti nepomembno, podčrtati, obkrožiti ipd. Cilj prilagajanja učnih metod, gradiv in podobno za učence v inkluziji je opremiti jih z znanjem o lastnih strategijah učenja.
Program ponuja številne druge možnosti, sploh s področja matematike. Obsega sklop geometrijskih pripomočkov, ki nekatere otroke prvič vpeljejo v uporabo šestila, samostojno merjenje. Na razpolago je neposredna povezava s programom Geo Gebra, snemalnikom korakov dela itd.

Education is not the learning of facts, but teaching the mind to think. 

 
Med drugim omogoča takojšno povratno informacijo o delu otrok, kar je poleg vsega do zdaj naštetega še ena od stopnic na poti njihove samostojnosti. Zakaj je razvoj samostojnosti za otroke pomemben? Ta jih motivira za nadaljnje šolsko delo, krepi samozavest, izboljšuje razumevanje učne snovi, omogoča upravljanje s svojimi omejitvami in zmožnostmi, njihovo zavedanje, bolj enakovredno socialno interakcijo (Meyer, Haywood, Sachdev in Faraday, 2008). Program Smart Notebook ni učinkovito sredstvo za aktivno učenje zgolj na daljavo, ampak tudi za delo v razredu.

Any learning activities which place independent learning as an important element in them will promote the development of the students into life-long learners.

 

3. Zaključek

Tako kot pri neposrednem delu v živo je treba tudi pri delu na daljavo poudariti, da prisotnost otroka s posebnimi potrebami pri uri ali v skupini sama po sebi ne zagotavlja njegovega ustreznega napredka in razvoja, če ni hkrati poskrbljeno za funkcionalno izobraževanje ter socialno integracijo. Razvijanje življenjsko pomembnih spretnosti, sprejemanje in razvijanje občutka pripadnosti ter povezanosti otrok s posebnimi potrebami z njihovimi vrstniki ali odraslimi je ključni dejavnik uspešne in kakovostne inkluzije (Rose, Shevlin, Winter in O'Raw, 2015).
Pedagoško delo na daljavo je proces poučevanja, ki je bil do zdaj zapostavljen, čeprav se v Sloveniji že od nekdaj šolajo učenci, ki zaradi bolezni, posegov, medikamentoznih terapij ali drugih razlogov občasno ne morejo biti vključeni v neposredno pridobivanje znanja v razredu. Epidemija nalezljive bolezni covid-19 nas je pahnila v intenzivno uporabo IKT in s tem v pridobivanje novih načinov poučevanja ter metod za popestritev pouka. Naučili smo se, kako za omenjene skupine otrok oblikovati vzgojno-izobraževalno okolje, ki spodbuja njihov celostni razvoj. Slednje je smotrno ohranjati ter nadgrajevati ob povezovanju s podjetji, ki razvijajo strojno in programsko opremo informacijsko komunikacijske tehnologije.
 
Literatura
Adanič, L. (2018). Didaktične razsežnosti interaktivne table pri pouku likovne umetnosti v 9. razredu osnovne šole v Sloveniji (Magisterska naloga, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru). Pridobljeno s: https://dk.um.si/Dokument.php?id=125910
 
Albert Einstein Quote (2020). Pridobljeno s: https://www.goodreads.com/quotes/6137386-education-is-not-the-learning-of-facts-but-the-training
 
Benjamin Franklin Quote (2020). Pridobljeno s: https://www.goodreads.com/quotes/21262-tell-me-and-i-forget-teach-me-and-i-may
 
Bizjak, H. (1996). Sprostitev in ustvarjalnost v šoli: pedagogika za tretje tisočletje. Ljubljana: Samozaložba.
 
Brečko, B. in Vehovar, V. (2008). Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri poučevanju in učenju v slovenskih šolah. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
 
Dillard, K. (2013). Every student can learn. Pridobljeno s: https://msdillard.wordpress.com/2013/01/03/23/
 
Egel, İ. P. (2009). Learner autonomy in the language classroom: From teacher dependency to learner independency. Procedia – Social and Behavioral Sciences, 1(1), 2023–2026. Pridobljeno s: file:///C:/Users/tjasals/Downloads/learner-autonomy-in-the-language-classroom-from-teacher-dependency-to-learner-independency%20(1).pdf
 
Gerlič, I. (2000). Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
 
Ignacio Estrada Quote (2020). Pridobljeno s: https://www.goodreads.com/quotes/750708-if-a-child-can-t-learn-the-way-we-teach-maybe
 
Meyer, B., Haywood, N., Sachdev, D. in Faraday S. (2008). Independent Learning. Pridobljeno s: https://www.associationforpsychologyteachers.com/uploads/4/5/6/6/4566919/independence_learning_lit_review.pdf
 
Prince, M. P. (2004). Does Active Learning Work? A Review of the Research. The Reasearch Journal for Engineering Education. Pridobljeno s: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/j.2168-9830.2004.tb00809.x
 
Rose, R., Shevlin, M., Winter, E in O’Raw, P. (2015). Project IRIS – Inclusive Research in Irish Schools. A longitudinal study of the experiences of and outcomes for pupils with special educational needs (SEN) in Irish Schools. Prispevek predstavljen na: National Council for Special Education. Prispevek pridobljen s: https://pdst.ie/sites/default/files/NCSE-IRIS-Report-No20.pdf
 
Sambolić Beganović, A., Vičič Krabonja, M. in Šavli, V. (2011). Ali je za interaktiven pouk zares nujna tehnologija? Bilten I-naprave in i-pouk, 2011 (6), str. 5–6. Pridobljeno s:  https://projekt.sio.si/wp-content/uploads/sites/8/2015/01/E-solstvo_i_naprave_i_pouk_BILTEN_06-2011_FIN_screen.pdf
 
Tomić, A. (2002). Spremljanje pouka. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
 
What is Active Learning? And Why it Matters (2019). Pridobljeno s: https://www.viewsonic.com/library/education/active-learning-matters